O knjižnici

UPRAVNI ODBOR

NADZORNI ODBOR

ZAPOSLENO OSEBJE

Uprava
(+39) 0481 531 733

Narodna in študijska knjižnica, Trst
trst@knjiznica.it
(+39) 040 635 629

Knjižnica D. Feigel, Gorica
gorica@knjiznica.it
(+39) 0481 531 733

Oddelek za mlade bralce, Trst
mladinskioddelek@knjiznica.it
(+39) 040 989 61 53

Odsek za zgodovino in etnografijo, Trst
odsek@knjiznica.it
(+39) 040 989 61 52

Narodna in študijska knjižnica je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji. Uradno je bila ustanovljena 17. julija 1947, za javnost pa je bila odprta leta 1949. Dežela Furlanija-Julijska krajina ji je leta 1976 priznala status knjižnice posebnega deželnega pomena. NŠK je splošna knjižnica, ki opravlja tudi nalogo zbiranja, popisovanja in hranjenja dokumentarnega gradiva o Slovencih v Italiji. Njen fond sestavlja pretežno gradivo v slovenščini, ki je vključeno v vzajemni katalog slovenskih knjižnic COBISS. Knjižnica, ki je tudi osrednji sedež NŠK, se nahaja v samem centru Trsta blizu sinagoge, v prvem nadstropju stavbe, kjer domujejo tudi druge slovenske ustanove. Razpolaga z obširno čitalnico s pultom in prostorno in svetlo študijsko sobo. Hrani približno 170.000 enot gradiva, večina se nahaja v trinadstropnem skladišču, nekatere pa so na prost pristop. Svojim bralcem ponuja v brezplačno uporabo tudi bogat izbor e-virov v slovenščini in drugih jezikih preko te spletne strani. Na voljo so npr.: izposoja slovenskih e-knijig preko novega portala COBISS ELA, mobilna aplikacija AUDIBOOK za izposojo zvočnih knjig, PRESSREADER z zbirko elektronskih časopisov. Zaposleni pomagajo obiskovalcem pri iskanju in izbiri gradiva. NŠK posreduje gradivo tudi ostalim knjižnicam v Sloveniji preko medknjižnične izposoje. Tržaški sedež ima z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja iz Kopra vzpostavljeno učinkovito brezplačno medknjižnično izposojo. Knjižnica obenem sistematično zbira in ureja gradivo, ki ga izdajajo Slovenci v Italiji, in publikacije, ki obravnavajo Slovence v Italiji. Vsako leto na pobudo knjižnice izide Bibliografija slovenskega tiska v Italiji v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v Trinkovem koledarju pa Bibliografija slovenskega tiska v videmski pokrajini. Knjižnica redno organizira vodene obiske, prireja kulturne dogodke in razstave mladih likovnih ustvarjalcev ter fotografov. Z različnimi projekti spodbuja in krepi bralno kulturo med Slovenci v Italiji.

Odsek za zgodovino in etnografijo

Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE) je bil ustanovljen leta 1951 na pobudo Zorka Jelinčiča. Fond OZE-ja sestavlja več kot 1200 arhivskih enot, ki dokumentirajo prisotnost in delovanje Slovencev v Italiji. Arhivske mape vsebujejo dokumentarno gradivo, originale in reprodukcije od 19. stoletja dalje. Arhiv sestavljajo zapuščine posameznikov, arhivi institucij in društev ter tematske zbirke. Negativi fotografa Marija Magajne iz fonda Primorskega dnevnika so najpomembnejša zbirka OZE. Zbirka vsebuje več kot 8000 kuvert, v katerih je skoraj 300.000 negativov. Vsi negativi iz fonda Primorskega dnevnika so digitalizirani in shranjeni v formatih PDF in TIFF. Uporabniki si lahko digitalizirane fotografije pregledajo le v prostorih OZE-ja. Celotna fototeka pa šteje približno 80.000 fotografij od konca 19. stoletja do današnjih dni. Biografski arhiv vsebuje več kot 2500 enot. Sestavljajo ga kuverte z dokumenti in drugim gradivom o osebnostih, ki so pomemne za Slovence v Italiji. Posamezni fondi so dostopni na spletni strani in vzajemnem katalogu COBISS. Za dostop do gradiva pa se je treba predhodno naročiti. Odsek hrani tudi muzejske etnografske eksponate: kmetijsko in obrtniško orodje, glasbene inštrumente, šolske zvezke, spričevala, prapore, izvirne zgodovinske narodne noše in druge predmete. Odsek za zgodovino in etnografijo prireja tudi tematska srečanja in predavanja namenjena mladim in odraslim.

Odbor za proslavo bazoviških žrtev (kasneje junakov) je bil ustanovljen julija 1945.  Slovenska ljudska oblast v Trstu je z njegovo ustanovitvijo želela počastiti spomin na mlade aktiviste Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki so bili obsojeni na smrt na prvem tržaškem procesu ter ustreljeni 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču v Bazovici in so postali simbol protifašističnega odpora. Od septembra leta 1945 dalje je pred spomenikom bazoviških žrtev spominska svečanost, in sicer vsako prvo nedeljo po 6.  septembru. Leta 1997 je Odbor za proslavo bazoviških junakov stopil pod okrilje Narodne in študijske knjižnice in skrbi za ohranjanje spomina na štiri ustreljene junake, za ohranjanje vrednot protifašizma in s tem podpirajo kulturo miru in sožitja. Predsednik Odbora je Milan Pahor.

Knjižnica Damirja Feigla

Knjižnica Damirja Feigla je naslednjica prve slovenske knjižnice, ki so jo odprli leta 1906 v Trgovskem domu v Gorici. Po prvi svetovni vojni se je njeno delovanje nadaljevalo, dokler ni fašistična oblast leta 1926 s silo zasedla Trgovski dom. Knjige so zmetali na cesto in jih sežgali. V osemdesetih letih 20. stoletja so knjižnico poimenovali po pisatelju Damirju Feiglu (1879-1959). Leta 1989 je Feiglova knjižnica prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta. Iz Šolskega doma v Križni ulici se je leta 2005 preselila v KB center na Korzo Verdi v mestno središče. Aprila leta 2021 pa je dokončno dobila obnovljene prostore v pritličju Trgovskega doma. Načrt prijetnih in sodobno opremljenih prostorov je izdelal arhitekt Dimitri Waltritsch. Interier je oblikoval kot prikupen in odprt prostor, ki se razvija na treh nivojih. V pritličju nas sprejme zračen sprejemni prostor s časopisno čitalnico. Na naslednjem nivoju se nahaja privlačen mladinski oddelek z obsežnim balkonom. Na podestu je več študijskih prostorov in udoben kavč za branje in učenje s pogledom na Ljudski vrt in ulični utrip. Gradivo (preko 60.000 enot) je postavljeno na prost pristop. 20 % knjig je v italijanskem jeziku in precej tudi v angleškem. Knjižnica sprejema preko 1700 obiskovalcev na mesec. Knjižničarke uporabnikom svetujejo pri izbiri knjižničnega čtiva in študijskega gradiva ter z različnimi dejavnostmi spodbujajo branje. Knjižnica je pobudnik in organizator številnih kulturnih prireditev, ki potekajo tudi v bližnji konferenčni dvorani. V knjižnici se vrstijo literarni in kulturni večeri za mlade in odrasle bralce, knjižni klubi in bibliopedagoške dejavnosti za najmlajše. Knjižnica redno gosti tudi šole in druge organizacije. Feiglova knjižnica je pomembno kulturno središče v mestu, ki aktivno sodeluje z različnimi organizacijami na Goriškem in v Sloveniji.

Oddelek za mlade bralce

Oddelek za mlade bralce ima sedež v Narodnem domu. Narodni dom je bil od odprtja 1904 do požiga 1920 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev. 19. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38/2001 predvideva vračanje Narodnega doma slovenski narodni skupnosti ter selitev slovenskih organizacij v zgradbo začenjši z Narodno in študijsko knjižnico. V pritličnih prostorih Narodnega doma je bil leta 2004 odprt Slovenski informativni center. Od februarja 2014 pa tam deluje Oddelek za mlade bralce. V največji sobi je knjižno gradivo, primerno za otroke do 12 let. V pisanih barčicah so na voljo kartonke za najmlajše. Dobro je založena tudi sosednja Mladinska soba. Oddelek za mlade bralce redno prireja pravljične urice in spodbuja kulturo branja pri otrocih. Pravljične urice se poleti preselijo na plažo v Sesljan in se preimenujejo Pravljice pod senčnikom. OMB prireja tudi srečanja z avtorji za otroke in mladino, predstavitve knjig, bralna tekmovanja, likovne delavnice za malčke ipd. Bogata je tudi razstavna dejavnost z znanimi knjižnimi ilustratorji.

OBVEZNOST OBJAVE INFORMACIJ O PREJETIH JAVNIH PRISPEVKIH

Na osnovi zakona 124/2017, čl. 1, odst. 125-129 in okrožnice št. 2 z dne 11.01.2019 Ministrstva za delo objavljamo seznam javnih prispevkov, ki jih je prejela Narodna in študijska knjižnica za leto:

2018 (PDF)

2019 (PDF)

2020 (PDF)

2021 (PDF)

2022 (PDF)

2023 (PDF)

2024 (PDF)